GRADBENI ZAKON (GZ)
Datum sprejetja 24.10.2017
Datum objave 02.11.2017
Datum začetka veljavnosti 17.11.2017
Datum začetka uporabe 01.06.2018
ZAKON O ARHITEKTURNI IN INŽENIRSKI DEJAVNOSTI (ZAID)
Datum sprejetja 24.10.2017
Datum objave 02.11.2017
Datum začetka veljavnosti 17.11.2017
Datum začetka uporabe 01.06.2018
Nova gradbena zakonodaja!
Vlada je sredi maja 2017 sprejela dva izmed trojice novo predlaganih zakonov s področja gradnje in urejanja prostora, namreč predlog gradbenega zakona in zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti.
Gradbeni zakon, ki bo nadomestil sedanji Zakon o gradnji objektov, to področje ureja povsem na novo. Prinaša vrsto bistvenih novosti, pokriva pa večje področje gradenj, več objektov in gradbene posege in objekte, ne glede na njihovo povezanost s tlemi. Če ga bo parlament sprejel v predlaganem besedilu, bo olajšal pogoje za določene gradnje: za odstranitev objektov ne bo več zahteval gradbenega dovoljenja, prav tako to ne bo potrebno več za začasne objekte, namenjene prireditvam in sezonski uporabi, in za manjše rekonstrukcije. Obvezno bo nezavezujoče podajanje informacij, svetovanja in pomoči investitorju. Investitorjem bo v spodbudo možnost, da pridobijo predodločbo, ki zavezuje v naknadnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja in zagotavlja večjo investicijsko in pravno varnost. Podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja bo bolj strnjena in posredno formalno manj zahtevna dokumentacija. Na voljo bo tudi skrajšan postopek izdaje gradbenega dovoljenja, postopki dovoljevanja pa bodo lahko elektronski.
Občine bodo dobile pri izdaji dovoljenj večjo vlogo, saj bo njihovo mnenje obvezno. Gradnje, za katere ne bo potrebno gradbeno dovoljenje, bodo temeljiteje nadzorovane, to nalogo bodo imele občinske inšpekcije. Postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja se združita tako, da bo izdano enotno gradbeno dovoljenje z utemeljitvijo, ki bo zadostila tako okoljskim kot gradbenim predpisom. V ta postopek bo močneje vključena javnost, povečujeta se vloga in odgovornost tako udeležencev kot tudi gradbene inšpekcije in drugih pristojnih inšpekcij. Uporabno dovoljenje bo mogoče pridobiti brez tehničnega pregleda (razen za zahtevne objekte), na podlagi izjav, po izdaji uporabnega dovoljenja bodo pristojne službe samodejno evidentirale objekt.
Zakon bo urejal tudi črne gradnje. V prehodnem obdobju petih let bo mogoče legalizirati starejše objekte, ki so neproblematične nelegalne gradnje. Objekti ne bodo več razumljeni kot neskladni, če bodo odstopanja od gradbenega dovoljenja manjša. V postopku dovoljevanja investitor ne bo več potreboval soglasij, ampak zgolj mnenja, kar bo prav tako pospešilo pridobitev dovoljenja.
Glede izvajalcev del je najpomembneje, da bo moral imeti vsak izvajalec, razen izvajalec izvajanja zaključnih gradbenih del (ki ne vplivajo pomembno na izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekte), za polni delovni čas zaposlenega vodjo del. Vodja del bo lahko oseba z opravljenim mojstrskim ali delovodskim izpitom, ter tehnik ali inženir z opravljenim strokovnim izpitom. Mojstrski izpit se bo tako kot do sedaj opravljal na obrtni zbornici, delovodski na gospodarski zbornici, strokovni izpit pa na inženirski zbornici. Vodja del bo moral biti vpisan v poseben imenik pri eni od pristojnih zbornic. Obvezno zavarovanje odgovornosti pa ostane urejeno podobno, kot je to že urejeno v obstoječem zakonu.
Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti ureja vsebino, ki je bila do sedaj posebno poglavje v zakonu o graditvi objektov. Ne prinaša radikalnih sprememb, ampak zgolj nadgrajuje obstoječi sistem pogojev in postopkov za pridobitev licenc in pooblastil za projektiranje in nadzor.
Predvideva štiri regulirane poklice: pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni inženir, pooblaščeni krajinski arhitekt in pooblaščeni prostorski načrtovalec. Z regulacijo se približuje primerljivim evropskim ureditvam, s tem da jasneje opiše, določi in razmeji naloge posameznega reguliranega poklica.