P4 – Upravljanje – ključni dejavnik uspešnosti

P4 – Novela zakona o SDH

P4 – Upravljanje kapitalskih naložb države

P4 – Ne razprodaja, temveč razumno upravljanje

P4 – Vse o javni tribuni, Cankarjev dom, 7.1.2015  

P4 – Prispevki do 1.1.2015

 


NOVELA ZAKONA O SDH

puščica2

Upravljanje države in/ali podjetja je ključni dejavnik njune uspešnosti. Upravljanje pa je zahteven proces, ki ga praviloma organiziramo v obliki dveh aktivnosti, to sta vodenje sistema in nadzor vodenja. Nadzor v primeru države pretežno opravlja parlament, v primeru podjetja pa nadzorni svet. – Boljše upravljanje za bolj uspešno Slovenijo.

Za naša podjetja v državni lasti splošno velja, da jih slabo upravljamo in naj bi to bil osrednji razlog, zakaj naj bi jih prodali. Ta argument je močan, vendar le v primeru, če so razlogi za slabo upravljanje državnega premoženja take narave, da jih ne zmoremo sanirati. Država je slab gospodar le takrat, kadar je to slaba država(!)

Upravljanje kapitalskih naložb države
- problemi in rešitve -    okt. 2015 -->

                                        puščica2

NE RAZPRODAJA,
TEMVEČ BOLJ RAZUMNO UPRAVLJANJE  -  jan./okt. 2015

                                        puščica2

VSE O JAVNI TRIBUNI, Cankarjev dom, 7.1.2015 -  gradiva in prispevki

– – – + + + – – –

TELEKOM SLOVENIJE – leto dni kasneje

8.2.2016 Siol.net objavi: 

To je področje, kjer je Slovenija boljša od ZDA, Nemčije in Velike Britanije

Slovenija boljša od marsikatere velesile:

– Povprečna hitrost interneta LTE: Slovenci imamo hitrejšega od Velike Britanije, Kitajske, Nemčije, Združenih držav Amerike, Hongkonga.

– Pokritost s signalom LTE: slovenska pokritost je boljša od pokritosti na Danskem in v Švici, Avstriji, Belgiji, Italiji, Nemčiji, Veliki Britaniji ter Franciji.

Kje so sedaj tisti, ki so prodajali Telekom Slovenije kot ničvredno podjetje? Nasprotno, tehnološko je na mobilnem omrežju uvrščen zelo visoko. Poleg tega bo letos beležil tudi zelo dobre finančne rezultate. Vse tiste, ki so prodajali Telekom bi bilo potrebno izbrskati na plano in diskreditirati in onemogočiti. Podobno je tudi z marsikaterim drugim že prodanim podjetjem. Lp, Drago.

– – – + + + – – –

Pravijo, da je razlog za (nujno) PRIVATIZACIJO podjetij, ki so še v javni oz državni lasti, slabo upravljanje teh podjetij. Če bi bilo to res, bi morali vse napore vložiti v izboljšanje upravljanja, pa jih ne. Torej obstaja še nek drugi vzrok. To je pritisk špekulativnega korporacijskega (finančnega) kapitala, ki je pobegnil slehernemu družbenemu nadzoru in podprt z domačimi plenilskimi združbami diktira to (nujno) RAZPRODAJO. Da Slovenija s svojim iskanjem kapitalsko-socialnega ravnotežja postaja moteča, kažejo cilji teh pritiskov: zahtevajo prodajo bank in vseh infrastrukturnih podjetij v energetiki, transportu in telekomunikacijah. Zdaj je centralna točka tega pritiska Telekom, ki ni samo uspešno gospodarsko podjetje, temveč vozlišče vseh informacij. Kdor obvladuje Telekom, lahko nadzoruje vse gospodarske in politične odločitve že v njihovem nastajanju.

Da ne gre za PRIVATIZACIJO kaže že prodaja letališča, ki ga je slovenska država prodala nemški državi, saj je lastniška struktura Fraporta: Dežela Hesen (30%), mesto Frankfurt (21%), Lufthansa (8%) in le preostalih 40% posedujejo delničarji, pa še ti so mali in razdrobljeni). Je pa zelo poučna sestava Nadzornega sveta. O tem več na Javni tribuni, ki bo  v sredo, 7. Januarja ob 18 uri v Cankarjevem domu   VABILO

Prispevki do 1.1.2015 U-PR4-KCD puščica2b

Zakaj je potrebno javno soočenje in množična demonstracija volje večine ?

–     Kaj naj bi počela vlada s ciljem uspešnega razvoja države

–     Usmeritve, ki se jih naj upošteva pri uresničevanju aktivnosti iz prejšnje točke

–     Kaj vlada ne bi smela in nevarnost, da bo počela ravno to

–     Spodkopavanje ekonomskih in socialnih temeljev Slovenije

–     Zakaj je potrebna množična demonstracija volje večine

 Nemško socialno-tržno gospodarstvo

Finance so objavile poučen članek predsednice nemško­-slovenske gospodarske zbornice Gertrud Rantzen – Zgodba o uspehu s prihodnostjo

“Dejstvo je, da stoji Nemčija sredi od krize prizadete Evrope še vedno na dveh trdnih nogah. To zagotovo ni naključje, temveč pred­vsem uspeh socialnega tržnega gospodarstva, skladnih reform in prilagajanja ter gospodarske ureditve, ki po vsem svetu postaja zelo kuranten izvozni model…”

Spremeniti politiko privatizacije

Naj jo povzamem: Predvsem potrebujemo bolj razumno upravljanje, tako države kot tudi podjetij. V podjetjih strateškega pomena naj se država zavzema za razpršeno lastništvo, pri čemer si naj zadrži delež, ki ji zagotavlja prevladujoč vpliv na njihov razvoj. Še sprejemljiva alternativa za tako lastništvo je rešitev, po kateri država kot solastnika sprejme tujega strateškega partnerja, s katerim potem skupno usmerjata razvoj našega strateškega podjetja. Predvsem pa bi bili vladi hvaležni, če bi se glede upravljanja bolj zgledovala po tem, kaj in kako pri sebi doma počno Nemci, in se manj ozirala na to, kaj ji ti Nemci svetujejo ali celo ukazujejo.

Razlogi proti prodaji Telekoma

Za zaključek: Optimum lastništva državljanov se razlikuje od optimuma privatnega lastnika. In to je najbolj bistvena razlika v strategiji upravljanja, ki jo vsi zagovorniki prodaje namenoma zamolčijo, nasprotniki pa nikoli dovolj ne izpostavijo. Privatnemu lastniku je na prvem mestu dobiček, vedno bolj za vsako ceno in povrnitev kupnine v najkrajšem času. Interes državljanov so dobre plače javnih uslužbencev, dobro in zastonj zdravstvo, človeka vredne pokojnine, človeka vredne socialne podpore in nadomestila za brezposelne, dobro in zastonj šolstvo, lastnikom delnic pa tudi nekaj dividend. Telekom prodaja storitve doma in s prodajo se denar iz žepov državljanov prelival v žepe državljanov v tujini.

Koalicija proti prodaji Telekoma

Izhodiščne teze za skupno okroglo mizo civilnodružbenih skupin, Zdusa in sindikatov za soočenje argumentov proti razprodaji gospodarske infrastrukture: “NE RAZPRODAJA, TEMVEČ BOLJ RAZUMNO UPRAVLJANJE DRŽAVE IN PODJETIJ”.

Peticija SINTEZA-KCD: TELEKOMA NE DAMO!

Zahtevamo, da Vlada, upoštevajoč strokovne argumente, dolgoročni razvojni interes Slovenije, predvsem pa zaobljube, ki jih je SMC dala svojim volivcem, zavrne diktat tujega kapitala, in domačih plenilskih lobijev!

Pri tem bomo vlado podprli, vendar se mora zavedati, da je prodaja TELEKOMA tista mejna črta, ki je ne sme prekoračiti, če hoče zadržati naše zaupanje in sodelovanje!

PRODAJA TELEKOMA BI BILA DOKAZ NJENE KAPITULACIJE PRED TUJIMI PLENILCI, KI HOČEJO IZ SLOVENIJE NEOMEJENO ČRPATI DODANO VREDNOST, CENENO DELOVNO SILO IN ZNANJE, KAR BI NEDVOMNO UNIČILO NAŠO NACIONALNO SUBSTANCO. Pristati na njihove zahteve pomeni sprejeti kapitalski neokolonializem!

Peticija “PREPREČITE RAZPRODAJO!”

Prof. dr. Jože Mencinger je napisal peticijo “PREPREČITE RAZPRODAJO!” in jo naslovil na predsednika vlade, ministre in poslance državnega zbora. Peticijo zaključuje: “Podpisniki pisma od prodaje ali neprodaje nimamo koristi. Razprodaji nasprotujemo, ker vemo, da je za Slovenijo dolgoročno škodljiva. Zato pozivamo vlado in poslance Državnega zbora, da jo preprečijo in prekličejo lani sprejeti sklep o prodaji petnajstih podjetij. Pred volitvami ste neposredno ali posredno obljubljali prav to.”

PODPIŠI PETICIJO!

 

Pismo predsedniku vlade 

Slovenci smo ta čas v enem najbolj kritičnih obdobij naše zgodovine, saj nam resno grozi izguba državne suverenosti. Ta proces naše kolonizacije sicer formalno usmerja EU, vendar vse to počne pod taktirkokorporacijskega in bančnega kapitala. Letališče, Telekom, Železnice, Luka,… so ključne strateške pozicije, ki se jih želi Nemčija polastiti. Prodaja Telekoma ima tudi velik simbolni pomen saj je komunikacijsko vozlišče, ki lastniku omogoča trajen nadzor gospodarskega dogajanja in družbenega tkiva in če bi ga prodali, je to že na pol kapitulacija slovenske države. Zato je to prodajo potrebno preprečiti!

Dileme v zvezi s prodajo Telekoma

Telekom je že privatiziran. Lastniki so: 62,54% Telekoma je v lasti državljanov. 5,59 % v lasti Kapitalske družbe, 4,25% je v lasti Slovenske odškodninske družbe, kar pomeni, da je tudi 9,84% posredno v lasti državljanov, skupaj torej 72,38% je v lasti državljanov. Drugi največji lastnik so individualni delničarji, ki posedujejo 11,21% lastništva.

 

NE RAZPRODAJA, TEMVEČ BOLJ RAZUMNO UPRAVLJANJE DRŽAVE IN NJENEGA PREMOŽENJA: Upravljanje v primeru države pretežno opravlja parlament, v primeru podjetja pa nadzorni svet. Primer prodaje Letališča je nazoren: slovenska država je letališče de facto prodala nemški državi(!). Lastniki Fraporta so: Dežela Hesen (30%), mesto Frankfurt (21%) in Lufthansa (8%), preostalih 40% so mali (razdrobljeni) delničarji. Nadzorni svet Fraporta šteje 20 članov, od tega je 10 predstavnikov dela (2/3 jih imenujejo zaposleni in 1/3 zunanji sindikati) in 10 predstavnikov kapitala (3 imenuje Hesen, 2 Frankfurt in 1 zvezna vlada, ostali štirje so predsedniki velikih družb). Zanimiv je še Ekonomski svet, ki je posvetovalno telo Uprave in Nadzornega sveta. Ekonomski svet sestavljajo predsedniki največjih firm, med njimi predsedniki štirih bank.

 PR4-upravljanje-shema-1-aa

Slaba banka – Veliki rop 

  

ZAKAJ IN KAKO KROTITI NEOLIBERALIZEM

I. Dva tipa kapitalizma “neoliberalni” in “socialni”  njune značilnosti

II. Upravljanje – ključno orodje zagotavljanja uspešnosti družbe

Poziv Vladi RS v zvezi s pripravo strategije upravljanja s kapitalskimi naložbami RS

 

Predstavitev projekta

 

Argumenti za in proti razprodaji državnega premoženja

 

Ali Cerar uresničuje pričakovanja volivcev?