P7 (Banke) – Utemeljeni razlogi za revizijo

Računskemu sodišču RS:  POBUDA ZA REVIZIJO

Spoštovani predsednik Računskega sodišča, g. Tomaž Vesel,

V Koaliciji civilne družbe za prenovo SINTEZA-KCD smo več mesecev proučevali podatke o procesu sanacije slovenskih bank. Da bi čimbolj objektivno ugotovili proces dogajanja, ki je nedvomno osiromašil slovenske razvojne potenciale, smo se posvetovali s številnimi strokovnjaki in raznimi asociacijami. Zanimalo nas je tako dogajanje v bankah kot tudi mednarodni finančni pogoji in razmere, v katerih so različni organi in posamezniki v obdobju dveh vlad sprejemali odločitve o načinu sanacije slovenskih bank, o dejanskem obsegu neizterljivih in/ali slabo zavarovanih posojil ter o posledicah te sanacije tako za državo in njeno premoženje kot za nekatere posredne solastnike teh bank.
Ugotavljamo, da so številna vprašanja, ki bi omogočila objektivno oceno dogajanja, ostala neodgovorjena, zato smo se v SINTEZI-KCD odločili, da od takrat glavnih protagonistov (predsednikov in finančnih ministrov vlad Janeza Janše in Alenke Bratušek, guvernerjev Banke Slovenija, predsednika Državnega zbora in predsednika Ustavnega sodišča) zahtevamo konkretne odgovore na nekatera teh vprašanj. Hkrati dajemo pobudo Računskemu sodišču, da opravi celovito revizijo ter ob temeljiti proučitvi sanacijskega procesa oceni tudi odgovornost posameznih akterjev pri sprejemanju odločitev in seveda tudi legitimnost le-teh.
Čeprav se ne moremo izogniti prepričanju, da je bil del »negativne ocene slovenskega bančnega sistema« ustvarjen špekulativno in nosi osebne odtise nekaterih mednarodnih finančnih centrov, pa prav tako ne moremo mimo dejstva, da so po naši oceni bile nekatere odločitve naših organov neustrezne, pravno sporne in gospodarsko ter razvojno izjemno škodljive. Potrebno je torej nesporno ugotoviti ali so bile nekatere izrazito slabe odločitve sprejete zaradi nestrokovnosti in neznanja; v paniki, ki so jo povzročali tuji dejavniki; pod direktnim pritiskom tujih organov in posameznikov; ali celo iz lastne preračunljivosti; in ali so bile take odločitve sploh zakonite. Ugotoviti bo potrebno tudi nivo konkretne osebne odgovornosti pri tem.
Seveda ta vprašanja bistveno presegajo naše zlasti legitimne in legalne možnosti, zato Računskemu sodišču dajemo pobudo, da opravi podrobno revizijo celotnega procesa bančne sanacije s poudarkom na letih 2012 in 2013.

Ljubljana, 23.3.2016

NKBM na ruleti globalnega kapitalizma

Privatizacija mariborske banke – šolska ura arhitekture nacionalnega in globalnega finančnega kapitalizma?

Matija Stepišnik v Večeru piše, da so Panamski dokumenti razkrili tudi nekaj Slovencev, ki poslujejo v davčnih oazah, čudi pa se, da veliko večja in v okviru nacionalne ekonomije bistveno hujša zgodba, – da ameriški sklad Apollo prevzema NKBM prek davčne oaze – niti slučajno ni dobila takšnega odmeva…
Nato zastavi vprašanje: Kaj nam privatizacija mariborske banke – v kontekstu Panamskih dokumentov in ob prepletenosti ključnih akterjev v tej zgodbi – pove o nacionalni in globalni arhitekturi finančnega kapitalizma?
– Interes je velik
NKBM ima 630 milijonov evrov celotnega kapitala in več kot 28-odstotno kapitalsko ustreznost. Bodoči lastnik si lahko iz tega takoj izplača celotno kupnino in banka bo še vedno kapitalsko visoko ustrezna.
– Kruta dejstva
a) Stresne teste v Sloveniji niso izvajala revizijska, ampak svetovalna podjetja, npr. podjetje Oliver Wyman iz davčne oaze na Bermudih in je za to dobilo enajst milijonov evrov honorarja.”
b) Le v Gorenjski banki so se taki “razlastitvi” uprli. Banka Slovenije je spomladi 2013 ocenila za 91 milijonov evrov presežka, jeseni pa naj bi jo bilo potrebno dokapitalizirati za 328 milijonov; in brez vsakršne dokapitalizacije je bil junija 2015 primanjkljaj le še 13 milijonov evrov.
– Ali gre za kriminalna dejanja?
a) Vsi glavni svetovalci naj bi državi bili “priporočeni” od zunaj. Prepletajo se tisti, ki vzpostavljajo koncept privatizacije in potencialni kupci ter trgovci s svetovalnimi in insajderskimi informacijami.
b) Pri ustanavljanju slabe banke se je (na priporočilo EBRD) v svetovalni vlogi pojavilo londonsko podjetje ERC s hčerinskim skladom Ovington in je za 2,5 milijona evrov izvedlo skrbne preglede NLB, NKBM in Abanke. Trije partnerji in direktorji ERC so pred tem delali za švedsko družbo Quartz+Co, ki postane pogodbeni partner DUTB, hkrati pa od tu na vrh slabe banke pride izvršni direktor Torbjörn Månsson. ECR-ova hčerinska družba Ovington pa skupaj z državno družbo Triglav Naložbe želi v Luksemburgu ustanoviti sklad, ki bi se ukvarjal z odkupovanjem slabih posojil in deležev v podjetjih, ki jih prodaja DUTB.
c) Za zaključek NKBM po sramotno nizki, likvidacijski ceni kupita EBRD in sklad Apollo. Mitja Mavko, državni sekretar pri ministru Šušteršiču in ministru Čuferju, ki velja za oblikovalca koncepta privatizacije prek SDH in sanacije bank prek DUTB in je bil pri tem tudi ključen pogajalec, pa najde novo zaposlitev pri EBRD.
d) Bivša premierka, Alenka Bratušek, ki je v vse to blagovoljno pristajala, zdaj privatizacijo NKBM javno kritizira. Upravljavci državnega premoženja pa tako privatizacijo še vedno zagovarjajo. “Če bi investitorju onemogočili »legitimno in legalno optimiziranje davkov«, bi bil pripravljen plačati manj”, so povedali v SDH (Marko Jazbec). V Banki Slovenije (Boštjan Jazbec) so dodali, da gre za legitimne vlagatelje. Skratka po njihovem je prodaja druge največje slovenske banke preko davčnih nebes okej, a zakaj so leta 2009 v Banki Slovenije nasprotovali, da bi ameriški investicijski sklad APAX kupil NLB prek Luksemburške podružnice?

Oškodovanje bank ocenjeno na 783 milijonov evrov
Kriminalistična policija je do konca februarja na področju oškodovanja bank zaznala 230 sumov kaznivih dejanj, katerih skupna ocenjena škoda znaša okoli 783 milijonov evrov, je povedal direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Majhenič. S kazensko ovadbo so na NPU zaključili 76 primerov sumov kaznivih dejanj, katerih protipravno pridobljena premoženjska korist znaša 130 milijonov evrov. Specializirano državno tožilstvo je že podalo več obtožnih predlogov, dve zadevi pa sta že na sodišču (odobritve kredita Simoni Dimic in dokapitalizacija Probanke). Poleg očitnih koruptivnih in kaznivih dejanj moramo seveda ločevati med poslovnimi dejanji, ko so bili krediti dani za financiranje pravih projektov, a so se kasneje zaradi krize izkazali za napačne poslovne odločitve in med problematičnimi posojili za kreditiranje finančnih holdingov, prek katerih so se izvajali menedžerski prevzemi.
Kdaj in koliko ovadb bo doživelo sodni epilog?

Slovenci, ponorite! Korupcija nam požre štiri milijarde evrov na leto, piše Novica Mihajlović v Financah.
To je ugotovila raziskava evropskega parlamenta o stroških korupcije in organiziranega kriminala, ki gospodarsko, družbeno in politično škodo zaradi korupcije ocenjuje na več kot 813 milijard evrov letno, kar je skoraj pet odstotkov BDP vseh 28 držav članic skupaj. Slovenija letno izgubi kar štiri milijarde evrov oziroma 9,88 odstotka svojega BDP.

Milijoni dokumentov dajejo vpogled v svet globalnega kriminala in korupcije
Kako državni voditelji, kriminalci in znane osebnosti uporabljajo skrivna zatočišča v davčnih oazah.

Državljanke in državljani zahtevamo natančno pojasnitev dogajanj in razlogov za ravnanja denarne, izvršne in zakonodajne oblasti v letu 2013 ter ugotovitev odgovornosti za ta ravnanja. Za začetek pričakujemo odgovore na nekaj ključnih, še ne pojasnjenih vprašanj:

BANČNA SANACIJA – Pot v krizo in »Sanacija« bank – VPRAŠANJA

Da se izognemo sprenevedanju in brezplodnemu izmikanju, smo v strokovni analizi zbrali argumente, podatke in dejstva in pričakujemo le konkretne odgovore na zastavljena vprašanja. Analiza – »Nezakonito uničevanje bank v slovenski lasti«

Ali je potrebna revizija sanacije bančnega sistema? Da, državljani moramo vedeti, kaj se je v resnici dogajalo, in še traja – Novi lastnik NKBM bo poštni nabiralnik

Bogomir Kovač: Čigava je pravzaprav DUTB in interese katerih principalov zastopajo njeni agenti? Do sedaj se je izkazala le kot roparska institucija.