P4 (Upravljanje) – Prispevki do 1.1.2015

 

Zakaj je potrebno javno soočenje in množična demonstracija volje večine ?

–     Kaj naj bi počela vlada s ciljem uspešnega razvoja države

–     Usmeritve, ki se jih naj upošteva pri uresničevanju aktivnosti iz prejšnje točke

–     Kaj vlada ne bi smela in nevarnost, da bo počela ravno to

–     Spodkopavanje ekonomskih in socialnih temeljev Slovenije

–     Zakaj je potrebna množična demonstracija volje večine

 

Nemško socialno-tržno gospodarstvo

Finance so objavile poučen članek predsednice nemško­-slovenske gospodarske zbornice Gertrud Rantzen – Zgodba o uspehu s prihodnostjo

“Dejstvo je, da stoji Nemčija sredi od krize prizadete Evrope še vedno na dveh trdnih nogah. To zagotovo ni naključje, temveč pred­vsem uspeh socialnega tržnega gospodarstva, skladnih reform in prilagajanja ter gospodarske ureditve, ki po vsem svetu postaja zelo kuranten izvozni model…”

 

Spremeniti politiko privatizacije

Naj jo povzamem: Predvsem potrebujemo bolj razumno upravljanje, tako države kot tudi podjetij. V podjetjih strateškega pomena naj se država zavzema za razpršeno lastništvo, pri čemer si naj zadrži delež, ki ji zagotavlja prevladujoč vpliv na njihov razvoj. Še sprejemljiva alternativa za tako lastništvo je rešitev, po kateri država kot solastnika sprejme tujega strateškega partnerja, s katerim potem skupno usmerjata razvoj našega strateškega podjetja. Predvsem pa bi bili vladi hvaležni, če bi se glede upravljanja bolj zgledovala po tem, kaj in kako pri sebi doma počno Nemci, in se manj ozirala na to, kaj ji ti Nemci svetujejo ali celo ukazujejo.

 

Razlogi proti prodaji Telekoma

Za zaključek: Optimum lastništva državljanov se razlikuje od optimuma privatnega lastnika. In to je najbolj bistvena razlika v strategiji upravljanja, ki jo vsi zagovorniki prodaje namenoma zamolčijo, nasprotniki pa nikoli dovolj ne izpostavijo. Privatnemu lastniku je na prvem mestu dobiček, vedno bolj za vsako ceno in povrnitev kupnine v najkrajšem času. Interes državljanov so dobre plače javnih uslužbencev, dobro in zastonj zdravstvo, človeka vredne pokojnine, človeka vredne socialne podpore in nadomestila za brezposelne, dobro in zastonj šolstvo, lastnikom delnic pa tudi nekaj dividend. Telekom prodaja storitve doma in s prodajo se denar iz žepov državljanov prelival v žepe državljanov v tujini.

 

Koalicija proti prodaji Telekoma

Izhodiščne teze za skupno okroglo mizo civilnodružbenih skupin, Zdusa in sindikatov za soočenje argumentov proti razprodaji gospodarske infrastrukture: “NE RAZPRODAJA, TEMVEČ BOLJ RAZUMNO UPRAVLJANJE DRŽAVE IN PODJETIJ”.

 

Peticija SINTEZA-KCD: TELEKOMA NE DAMO!

Zahtevamo, da Vlada, upoštevajoč strokovne argumente, dolgoročni razvojni interes Slovenije, predvsem pa zaobljube, ki jih je SMC dala svojim volivcem, zavrne diktat tujega kapitala, in domačih plenilskih lobijev!

Pri tem bomo vlado podprli, vendar se mora zavedati, da je prodaja TELEKOMA tista mejna črta, ki je ne sme prekoračiti, če hoče zadržati naše zaupanje in sodelovanje!

PRODAJA TELEKOMA BI BILA DOKAZ NJENE KAPITULACIJE PRED TUJIMI PLENILCI, KI HOČEJO IZ SLOVENIJE NEOMEJENO ČRPATI DODANO VREDNOST, CENENO DELOVNO SILO IN ZNANJE, KAR BI NEDVOMNO UNIČILO NAŠO NACIONALNO SUBSTANCO. Pristati na njihove zahteve pomeni sprejeti kapitalski neokolonializem!

 

Peticija “PREPREČITE RAZPRODAJO!”

Prof. dr. Jože Mencinger je napisal peticijo “PREPREČITE RAZPRODAJO!” in jo naslovil na predsednika vlade, ministre in poslance državnega zbora. Peticijo zaključuje: “Podpisniki pisma od prodaje ali neprodaje nimamo koristi. Razprodaji nasprotujemo, ker vemo, da je za Slovenijo dolgoročno škodljiva. Zato pozivamo vlado in poslance Državnega zbora, da jo preprečijo in prekličejo lani sprejeti sklep o prodaji petnajstih podjetij. Pred volitvami ste neposredno ali posredno obljubljali prav to.”

PODPIŠI PETICIJO!

 

Pismo predsedniku vlade 

Slovenci smo ta čas v enem najbolj kritičnih obdobij naše zgodovine, saj nam resno grozi izguba državne suverenosti. Ta proces naše kolonizacije sicer formalno usmerja EU, vendar vse to počne pod taktirkokorporacijskega in bančnega kapitala. Letališče, Telekom, Železnice, Luka,… so ključne strateške pozicije, ki se jih želi Nemčija polastiti. Prodaja Telekoma ima tudi velik simbolni pomen saj je komunikacijsko vozlišče, ki lastniku omogoča trajen nadzor gospodarskega dogajanja in družbenega tkiva in če bi ga prodali, je to že na pol kapitulacija slovenske države. Zato je to prodajo potrebno preprečiti!

 

Dileme v zvezi s prodajo Telekoma

Telekom je že privatiziran. Lastniki so: 62,54% Telekoma je v lasti državljanov. 5,59 % v lasti Kapitalske družbe, 4,25% je v lasti Slovenske odškodninske družbe, kar pomeni, da je tudi 9,84% posredno v lasti državljanov, skupaj torej 72,38% je v lasti državljanov. Drugi največji lastnik so individualni delničarji, ki posedujejo 11,21% lastništva.

 

NE RAZPRODAJA, TEMVEČ BOLJ RAZUMNO UPRAVLJANJE DRŽAVE IN NJENEGA PREMOŽENJA: Upravljanje v primeru države pretežno opravlja parlament, v primeru podjetja pa nadzorni svet. Primer prodaje Letališča je nazoren: slovenska država je letališče de facto prodala nemški državi(!). Lastniki Fraporta so: Dežela Hesen (30%), mesto Frankfurt (21%) in Lufthansa (8%), preostalih 40% so mali (razdrobljeni) delničarji. Nadzorni svet Fraporta šteje 20 članov, od tega je 10 predstavnikov dela (2/3 jih imenujejo zaposleni in 1/3 zunanji sindikati) in 10 predstavnikov kapitala (3 imenuje Hesen, 2 Frankfurt in 1 zvezna vlada, ostali štirje so predsedniki velikih družb). Zanimiv je še Ekonomski svet, ki je posvetovalno telo Uprave in Nadzornega sveta. Ekonomski svet sestavljajo predsedniki največjih firm, med njimi predsedniki štirih bank.

PR4-upravljanje-shema-1-aa

 

Slaba banka – Veliki rop

 

ZAKAJ IN KAKO KROTITI NEOLIBERALIZEM

I. Dva tipa kapitalizma “neoliberalni” in “socialni” – njune značilnosti

II. Upravljanje – ključno orodje zagotavljanja uspešnosti družbe

Poziv Vladi RS v zvezi s pripravo strategije upravljanja s kapitalskimi naložbami RS

 

Predstavitev projekta

 

Argumenti za in proti razprodaji državnega premoženja

 

Ali Cerar uresničuje pričakovanja volivcev?