Primož Cirman, Kako je IMF grozil Sloveniji zaradi bank – 5.1.2018
Dokumenti, ki dokazujejo, da guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec proti vladi in državnemu zboru ni hujskal le Evropske centralne banke (ECB), ampak tudi Mednarodni denarni sklad (IMF). Nakar IMF v dopisu z dne 16. maja 2017 izraža ostro nasprotovanje sprejetju zakonodaje, ki bi računskemu sodišču dovoljevala revidiranje Banke Slovenije.
– – – + + + – – –
– – – + + + – – –
7.6.2017, VZMD: Nova sprenevedanja in »ugotavljanje« prekapitaliziranosti slovenskih bank na seji Komisije za nadzor javnih financ DZ RS – ROP STOLETJA
3.6.2017, J.P.Damijan: Kako optimalno privatizirati NLB – “Vlada bi morala zasledovati predvsem dolgoročne interese svojih državljanov, ne pa slediti nekim slabo domišljenim in škodljivim receptom iz Bruslja.”
April,2017: PRIPOMBE na
»Predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank«.
Zakon bi moral Računskemu sodišču naložiti, da v sodelovanju z Nacionalnim preiskovalnim uradom in preiskovalnim sodnikom(-co) najprej ugotovi dejansko stanje na dan izbrisa. Tako kot je pripravljen, pa očitno na vse možne načine le ščiti institucije, predvsem Banko Slovenije, ki so v letu 2013 s svojimi ukrepi povzročile ali pa sodelovale pri povzročitvi doslej enega največjih oškodovanj vseh državljanom Republike Slovenije.
marec, 2017:
– prof. Velimir Bole: Kako velik je dobiček bank?
– prof. Peter Glavič: Slovenske banke boljše od nemških
V sodbi Sodišča EU (z dne 19. julija 2016) ni nič takega, kar ne bi že tri leta vedeli. Sporočilo EU od 31. julija 2013, na katerega se sklicuje vlada, torej res ni obvezno – statistični podatek kaže, da države članice EU v celoti izpolnijo okoli 8 odstotkov takih dokumentov. Država bi se lahko sklicevala na točko 45 Sporočila, ki omogoča izvzetje razlastitev, kadar bi izvajanje takih ukrepov ogrozilo finančno stabilnost ali povzročilo nesorazmerne ukrepe. Razlastitev sto tisoč malih vlagateljev, ki so zaupali državi in sesutje že tako šibkega kapitalskega trga države je prav gotovo zmanjšalo finančno stabilnost Slovenije. Vendar niti to ni bilo potrebno, saj v točki 90 Sporočila piše, da bodo dotedanje priglasitve pregledane glede na merila, ki so se uporabljala v času prijave. Pri tem bi se država lahko sklicevala na 4. točko Priporočil Sveta EU iz maja 2013, ki piše o primeru »dveh bank (NLB in NKBM), ki sta že predmet postopka državne pomoči«, komentira prof. Peter Glavič. Kot primer navede, kako se je ob dokapitalizaciji banke Hypo avstrijski finančni minister uprl razlastitvi in ustavno sodišče je takemu sklepu pritrdilo že pred letom dni. Naše vlade in Ustavno sodišče pa te hrbtenice nimajo.
Simona Toplak, novinarka Financ pa pravi, da je Sodba pametna in trezna, za Ustavno sodišče pa še vedno ostaja pogumna odločitev. Ne bo se mu več treba ukvarjati s tem, ali bi lahko podrejence in delničarje rezali ali ne – tu je odgovor DA. Vendar pa ostaja vprašanje, ali so bili naši podrejenci porezani preveč oziroma bolj, kot bi bilo potrebno za stabilnost bank in ali so dobili manj, kot bi v stečaju. Slovensko ustavno sodišče bo potrebovalo pogum – v katerokoli stran se bo odločilo, bo tudi po sodbi evropskega sodišča razsodba pravilna.
Tadej Kotnik, Banke in kadrovska hobotnica: “Nova domača trojka se krepi, stara se masti”
Andrej Cetinski pa se sprašuje, kako je lahko sodba »pravno korektna«, če v resnici ni bilo niti TAKO NEGATIVNEGA KAPITALA, niti STEČAJA ali LIKVIDACIJE in sklene: Sodišče EU je pravo grdo povozilo
Kako je država varala delničarje – Dr. Peter Glavič, 19. November 2016
Bistveni poudarki sodbe Sodišča EU
Sodba-Sodišča-EU-o-podrejencih
Novinarska konferenca VZMD – VIDEO, DOKUMENTI in predlog Zakona o ureditvi položaja razlaščenih vlagateljev v slovenske banke
– – – + + + – – –
Ustavno sodišče je o izbrisu podrejenih terjatev (opravilna št.: U-I-295/13) odločilo, da mora Državni zbor odpraviti protiustavnost v šestih mesecih, zastaralni roki pa do takrat mirujejo.
Odločitev Ustavnega sodišča z dne 19. 10. 2016
Tadej Kotnik (1.11.2016): Po 1.045 dneh odločanja je ustavno sodišče v domislicah, ki jih je »domača trojka« leta 2013 stlačila v zakon o bančništvu, kršitev ustave ugotovilo le v posegu v pravico do sodnega varstva. Še pravna mnenja, ki so jih takrat naročili vladajoči, so v teh domislicah prepoznala širšo protiustavnost, a če nam bo po treh letih in pol nazadnje le omogočeno učinkovito in pošteno sodno varstvo, bo to za tiste, ki nam izbris ni ogrozil materialne eksistence, dovolj; plačali bomo takse, odvetnike in izvedence ter prej ali slej dokazali oškodovanje, ki je precej očitno. To je bržkone jasno tudi ustavnim sodnikom, saj so v obrazložitvi svoje odločitve pilatovsko poudarili, da se izrekajo le o formulaciji zakona in prav nič o njegovi implementaciji. – Ustavnopravni epilog bančnega izbrisa je ušiv, a vseeno zadosten
– – – + + + – – –
Parlamentarna preiskovalna komisija o vzrokih za drugo sanacijo bank:
“Odgovorni za to luknjo morajo odgovarjati”
Alenka Bratušek in Uroš Čufer na zaslišanju pred parlamentarno komisijo
V političnem smislu so bili ključnimi igralci predsednica vlade Alenka Bratušek, minister za finance Uroš Čufer in državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko. V operativnem smislu je odgovoren guverner BS Boštjan Jazbec.
Vse o reševanju bank , Primož Cirman
– – – + + + – – –
Kriminalisti preiskujejo okoliščine procesa bančne sanacije
6.7.2016: Pod lupo kriminalistov NPU so ključne faze sanacije bančnega sistema
– kriminalisti preiskujejo okoliščine procesa, za katerega so vsi državljani Slovenije plačali visoko ceno, obremenil pa je tudi prihodnje generacije;
– za zdaj so med osumljenimi izključno osebe iz Banke Slovenije, ni pa izključeno, da se bo preiskava v naslednji fazi razširila tudi na odgovorne osebe v bankah;
– znesek domnevno pridobljene protipravne koristi, ki jo osumljenim očitajo kriminalisti (257 milijonov evrov), je eden najvišjih v zgodovini slovenskih (pred)kazenskih postopkov. Višji je bil recimo v preiskavi TEŠ6, kjer organi odkrivanja in pregona Alstomu očitajo pridobitev 285 milijonov evrov koristi.
7.7.2016: Guverner BS Boštjan Jazbec išče zaščito pri predsedniku ECB Mariu Draghiju in Draghi že drugič brani neodvisnost Banke Slovenije
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je namreč na predsednika Evropske komisije Jean-Claud Junckerja in na slovensko državno tožilstvo poslal pismo s protestom zaradi “nezakonite” zaplembe informacij ob hišnih preiskavah najvišjih predstavnikov Banke Slovenije. O nedopustnem in šokantnem ravnanju Predsednika ECB je VZMD takoj obvestil tako slovenske, kot tudi preostale Evropske poslance, Evropsko federacijo investitorjev in uporabnikov finančnih storitev, Svetovno federacijo investitorjev in druge mednarodne partnerje, ter jih pozval k ustreznemu odzivu.
7.7.2016: Vprašanje pravosodnemu ministru – Pravosodni minister Goran Klemenčič pa na vprašanje Programskega sveta Sinteza-KCD ne odgovori. Vprašali smo ga, ali res organi pregona v prostorih BS ne morejo zaseči dokumentacije ECB ter, s katerim aktom je Slovenija ratificirala tak protokol in, ali je po njegovem mnenju takšna imuniteta primerna in, če ni, ali bo predlagal postopek, da se ta zaveza prekliče?
8.7.2016: Česa se boji Mario Draghi? – Še isti dan, ko so na vrata guvernerja BS Boštjana Jazbeca potrkali kriminalisti, je protestiral guverner ECB Mario Draghi, da so kriminalisti v preiskavi zaplenili zaupne informacije oziroma dokumente ECB in da se tožilstvo v času preiskave ni potrudilo iskati rešitve, ki bi zagotavljala nedotakljivost teh dokumentov. Draghi je molčal ob preiskavah na Cipru, Irskem in v Italiji. Česa se torej boji v Sloveniji in zakaj Jazbec želi imuniteto ECB?
6.8.2016: NEZASLIŠANO(!) – Banka Slovenije toži Republiko Slovenijo – (?!)
To je torej borba za pravno državo – državo, ki ima nalogo vzdrževati red in varovati lastnino, vse drugo bo uredil trg po diktatu kapitala. Pa, ti častilci neoliberalizma so izgubili ves racio. Zaradi ideološko zamegljenega uma ne morejo videti, da ima neoliberalni kapitalizem resno sistemsko napako, ki ogroža temeljni interes kapitala, to je ustvarjanje dobička. Namreč, zaradi vse šibkejše socialne države ne more biti zadostnega tržnega povpraševanja. Namesto krepitve socialne države in standarda prebivalstva, neoliberalni ideologi dajejo prednost ukrepom značilnim za fašizem – na primer oboroževanju, ki se ga opravičuje z zaostrovanjem mednarodnih odnosov…. Pametne države (vsaj doma) ne nasedajo tej neoliberalni vulgarizaciji. Na primer: V velikih nemških podjetjih so vse ključne upravljavske odločitve sprejete s kompromisom med interesi dela in kapitala – pri tem interese dela zastopajo zaposleni in od podjetja neodvisni sindikati; interese kapitala pa država in zastopniki kapitala. – “Resnica” o Luki, Drugem tiru in Neoliberalizmu
Dne 10.8.2016 je Upravno sodišče zavrglo tožbo Banke Slovenije proti državi, ker meni, da v tem primeru ni pristojno za presojanje o kršenju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zaseženi zapisnike ožjega guvernerjevega kolegija ostajajo pri preiskovalcih.
– – – + + + – – –
2.9.2016: Sanacija bank – Operacija Kolonialne Narave: Pri zadnji sanaciji naših, večinsko državnih bank, gre za tipično in dobro zasnovano neoliberalno operacijo, katere cilj je finančnemu kapitalu ustvariti priložnosti za izjemne zaslužke na račun siromašenja in slabitve države. Za prizadeto državo, torej Slovenijo, je to operacija kolonialne narave – OKN.
3.9.2016 – INTERVJU Aljoša Tomaža: Glavni izvršni direktor KD Group in dolgoletni bančnik je predstavil pogled poklicnega profesionalca na potek bančne sanacije: “Parlament bi za bančno luknjo moral preiskovati samega sebe“. ( pdf )
>Na intervju se je odzval tudi poklicni finančnik Andrej Cetinski, ki pojasnjuje: V letu 2013 smo v Sloveniji izvedli sanacijo državnih bank, ki je državo tako zelo zaznamovala, da po njej »nič več ni tako, kot je bilo«. Pomeni namreč zaključni del več let trajajočega procesa, s katero se je samozavestna, finančno stabilna in hitro razvijajoča Slovenija spremenila v državo, ki deluje po scenarijih, ki mu jih posredno piše tuji finančni kapital v skladu s svojo pohlepno naravo – O bančni luknji in razvojni perspektivi.
>Na intervju g. Aljoša Tomaža se je preko službe za odnose z javnostjo odzvala tudi Banka Slovenije. Zapis Bojane Leskovar, vodja službe v pismih bralcev SP. – (10.9.2016)
>Na zapis Banke Slovenije se je odzval Miroslav Marc: Zgodba, kot jo vztrajno ponavlja BS, je spričo javno dostopnih podatkov nevzdržna. BS se kratkim in jasnim odgovorom na nekaj ključnih vprašanj ter zunanje, poštene revizije otepa kot hudič križa. – (17.9.2016)
>Na odziv Banke Slovenije je (24.9.2016) A. Tomaž odgovoril s težkimi argumenti, npr: »Trditev BS, da bi šle največje državne banke ob neizvedbi dokapitalizacije v stečaj, nima utemeljitve v objavljenih računovodskih izkazih teh bank… Tudi navedbe BS o popolnem razkritju metodologije in rezultatov AQR, so milo rečeno, zavajajoče…. Gorenjski banki je po vložitvi ugovora zoper odredbo bilo omogočeno, da sama izvede ukrepe za izboljšanje kapitalske ustreznosti – dejansko je potrebovala 23-krat nižjo(!) dokapitalizacijo od prvotno določene…«
PODREJENCI, IZBRISANCI IN REŠEVANJE ZAPLEZANIH BANK – 20.9.2016
Tadej Kotnik na dveh primerih prikaže, kako izvajajo bančno sanacijo Avstrijci in kako Italijani.
V Avstriji so objavili ponudbo »podrejencem«, v kateri bi upnike poplačali s 13-letnimi brezobrestnimi avstrijskimi državnimi obveznicami z nominalno vrednostjo enako polni vrednosti pri navadnih in polovični pri podrejenih upnikih, kar pomeni približno 90-odstotno poplačilo navadnih in 45-odstotno poplačilo podrejenih terjatev.
V Italiji se kolobocije okrog banke MPS nadaljujejo. Kljub slabim obremenilnim testom ni nobenega zaznavnega učinka na trgu podrejenih obveznic, še naprej se trguje med 70 in 80 odstotki knjigovodske vrednosti. Imetniki podrejenih obveznic bodo izgubili kvečjemu četrtino vrednosti naložbe.
V Sloveniji pa so bili domači vlagatelji v napoto svetovnim finančno kapitalskim korporacijam in so bili izbrisani na nulo. Pa to ni bilo dovolj. Tudi »ozdravljene« banke mora država prodati po stečajni ceni.
V Grčiji so delničarji Attica Bank sami priskrbeli kapital za potrebno sanacijo, a grška centralna banka želi lansko dokapitalizacijo razveljaviti, kar bi pomenilo konec te banke. So bile nepravilnosti res tako hude ali pa je Attica – kot pri nas Gorenjska banka – s svojim osemletnim kljubovanjem preveč moteč dokaz o »pravilnosti« ECB-jevskih zamisli?
Predsednik VZMDV mag. Verbič je podpredsednika Evropske komisije in Komisarja za euro in socialni dialog ter finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, Valdisa Dombrovskisa opozoril na razvoj dogodkov, povezanih z razlastitvijo imetnikov delnic in obveznic slovenskih bank – Podpredsednik Evropske komisije s Predsednikom VZMD o pismu pritiska na Predsednika Vlade RS ter dogajanjih v Banki Slovenije in razlastitvah slovenskih vlagateljev. – 28.9.2016
Civilna iniciativa ‘Mali, izbrisani delničarji NKBM’, je na RTV Slovenija naslovila protestno pismo zaradi enostranskega prikazovanja problematike ‘sanacije’ slovenskih bank. V Odmevih RTV Slovenije so tako 28. 9. 2016, gostili le Guvernerja Banke Slovenije, dr. Boštjana Jazbeca, ne da bi imel ob sebi predstavnika prizadetih oz. nasprotne strani. Guverner Jazbec je »zato lahko neovirano sadil rožice in govoril o revizorjih, ki so bili v resnici le svetovalci, in zamolčal dodatne pol milijarde neupravičenih oslabitev kreditov, ki jih je slaba banka naslednje leto prodajala po šestkratni ceni.«
VZMD se pridružuje opozorilom Civilne iniciative o nekritičnem in enostranskem poročanju nekaterih javnih občil – 30.9.2016
Novinar Anže Voh Boštic na potalu podcrto.si preiskuje nepravilnosti in neetičnosti v poslovanju slovenskih bank – Zgodbe s slabe banke.
Prva zgodba: Kako so na slabi banki obšli omejitve višine plač menedžerjev v državnih podjetjih
Druga zgodba: Kako je slaba banka terjatve do prezadolženih podjetij prodajala neprevejenim kupcem
Tretja zgodba: Zakaj se na slabi banki bojijo računskega sodišča
Četrta zgodba: Kako so na slabi banki poskušali vplivati na poročanje medijev
.
Konec oktobra je komisija sprejela vmesno poročilo o opravljeni parlamentarni preiskavi v zvezi s Factor banko, Probanko in Banko Slovenije. Poročilo je označeno z bančno tajnostjo, a Primož Cirman in Vesna Vuković razkrivata, kako je nekdanja predsednica uprave Probanke tik pred nadzorovano likvidacijo banke iz nje dvignila svoje prihranke. Razkrivata tudi katere guvernerje Banke Slovenije poročilo o preiskovanju bančne luknje bremeni sumov kaznivih dejanj?