GRADIVA ZA RAZPRAVO NA PROGRAMSKEM SVETU Sinteza-KCD
dne 16.2.2016 in 15.3.2016
Izhodišča za razpravo na Programskem svetu: Čeprav so glavne zadeve že nepovratno izvedene, je smiseln in upravičen vsak trud vložen v vzpostavljanje osnovnih strokovnih in etičnih pravil, – še zlasti z vidika »mlade države« – da podobnih pogubnih napak ne bi ponavljali – Miroslav Marc, 16.2.2016
ZAPISNIK PS – 16.2.2016: Na seji PS se je razvila širša razprava o »kreditno-tajkunsko-finančno-bančnem-kolapsu«. Ločiti je potrebno tri faze in naš namen je poglobljena osvetlitev (le) tretje faze, ko je bila pod zunanjim krmiljenjem in ob polni asistenci naših ustanov (Vlada in Banka Slovenije) izvedena »sanacija« slovenskih bank….
Bančna “sanacija”: Vse, kar kot državljani Slovenije zahtevamo, je pojasnitev dogajanj in razlogov za ravnanja denarne, izvršne in zakonodajne oblasti v letu 2013 ter ugotovitev odgovornosti za ta ravnanja. V osnovi zahtevamo odgovore na teh nekaj ključnih vprašanj – dr. Jože Mencinger, 15.3.2016
Analiza z argumenti o nezakonitem uničevanju bank v slovenski lasti : Evropska komisija in Vlada RS sta se odločili za nezakonite ukrepe. Vse aktivnosti so izvajali v sodelovanju z Ministrstvom za finance in Banko Slovenije (BS), v največji možni tajnosti, pri kateri vztrajajo še sedaj. Šlo je seveda za protizakonito dejanje kraje lastnine delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic z namenom razprodaje državnega premoženja. Pri tem sta se vlada in BS izgovarjali na EK in njeno Sporočilo, EK pa na vlado in BS – dr. Peter Glavič, marec 2016
Zakaj je potrebna revizija “sanacije” bank: Slabe terjatve, na katerih je temeljila »sanacija« bank, so bile izračunane na podlagi fiktivnih in zgrešenih predpostavk. Banka Slovenije je v letu 2013 opravila tri stresne teste (interni stresni test BS, test Ronalda Bergerja in test Oliverja Wymana) in rezultati so se tako razlikovali, da bi BS morala rezultate zavreči in analizo začeti znova. Tako pa je Projekt »sanacije« bank povzročil tudi velik odliv kapitala iz Slovenije in s tem upočasnitev okrevanja, BS pa z omejevanjem kreditov serijsko ustvarja nove »slabe terjatve«, saj sicer uspešna podjetja ne morejo normalno financirati svoje dejavnosti, regulator pa – po zunanjih navodilih – čaka, da se tudi ta podjetja odproda – France Križanič, 9.1.2016
Odziv Banke Slovenija na Križaničev članek »Zakaj je potrebna revizija…«: Metodologija pregleda bank je že skoraj dve leti podrobno razkrita v 122-stranskem dokumentu na spletni strani Banke Slovenije. BS je avgusta lani predsedniku Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu mag. Anžetu Logarju predala vsa zahtevana gradiva (15.724 strani dokumentov različne zaupnosti), 26. septembra 2015 ji je posredovala še 7.602 strani dodatno zahtevane dokumentacije ter manjši del še 22. oktobra 2015 (364 strani) – Služba za odnose z javnostmi Banke Slovenije
Križaničev odgovor na odziv BS: V začetku septembra 2013 je prišlo do spremembe metodologije stresnega testa, česar izvajalec ni želel obrazložiti. Za kaj natanko je šlo, lahko pokaže le natančna revizija
Komisija Državnega zbora o sanacijo bank: Komisija DZ za nadzor javnih financ je (13.2.2015) ob razpravi o problematiki pravilnosti sanacije bančnega sistema leta 2013 podprla zahtevo po izredni reviziji in forenzični preiskavi teh postopkov. Želi, da se na to temo skliče izredno sejo DZ in uvede preiskovalno komisijo DZ. Guverner Jazbec pa pravi, da je motiv tistih, ki dvomijo v pravilnost sanacije bank, le zaustavitev privatizacije.
Komisija Državnega zbora o “zaskrbljujočem stanju v bankah”: Komisija DZ za nadzor javnih financ (26.2.2016) nadaljuje razpravo o “zaskrbljujočem stanju v bankah” in se čudi, da za kriminal, ki je povzročil veliko kapitalsko luknjo, še ni nobenega sodnega epiloga. Viceguvernerka Festićeva pa opozarja, da je za to sokriv zelo visok standard za dokazovanje kaznivega dejanja. Ni dovolj, da BS najavi sum kaznivega dejanja, ampak je treba v nadaljevanju dokazati pridobitev premoženjske koristi zase ali za neko drugo osebo. (Od leta 2013 do konca leta 2015 je bilo naznanjenih 227 sumov kaznivih dejanj, 130 je zaključenih: 37 s poročilom, ostale s kazenskimi ovadbami z ugotovljeno škodo v višini 275 milijonov evrov.) Ovadenih je 36 odgovornih oseb zaradi zlorabe položaja. Tudi KPK ugotavlja, da so vodilni v nekaterih bankah zavestno kršili veljavne zakone in kodekse.
Intervju s predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom na RTVSLO – 13.3.2016
Dr. Bogomir Kovač: DUTB se je do sedaj izkazala kot roparska institucija, simbolna podoba finančnega kapitalizma, ki nam vlada – 10.10.2015