NAVTIČNI VODNIK
S svojo lego v osrčju Evrope predstavlja Koprsko tovorno pristanišče južna vrata za mednarodne trgovinske pomorske poti. Leži na najkrajši transportni poti, ki povezuje trgovska središča v srednji in vzhodni Evropi z deželami Sredozemlja. Ta dejstva botrujejo razvoju koprskega pristanišča v vedno pomembnejše logistično distribucijsko središče. Osnovna pristaniška dejavnost vključuje pretovor, skladiščenje, vleko ladij, njihov privez in odvez. Pristaniške storitve v koprskem pristanišču izvaja podjetje Luka Koper, d.d.. Pristaniška dejavnost se vrši v enajstih specializiranih terminalih, ki so opremljeni za izvajanje pretovora in skladiščenja vseh blagovnih skupin (splošni tovori, kontejnerji, tekoči tovori, vozila, sipki in razsuti tovori). Poleg tega osnovno pristaniško dejavnost dopolnjujejo še dodatne storitve na blagu, ki se izvajajo v okviru posameznih terminalov. Luka Koper nudi tudi logistično, marketinško, trgovsko, finančno, informacijsko in investicijsko podporo.
Morski del tovornega pristanišča Koper sestavljajo trije poglobljeni bazeni s pripadajočimi priveznimi pomoli in pretovornimi terminali. Pristanišče vključuje skoraj 2 km priveznega prostora z globinami od 6 do 17 m. Običajno mesto sidranja ladij, ki čakajo na vplutje v pristanišče, se nahaja približno 1,2 M SSE od Debelega rtiča na globinah okoli 18 m, kjer je dno pretežno muljasto. Južni del se naslanja že na staro jedro mesta Koper in služi za privez vlačilcev in potniških ladij (do globine 8 m). Naprej se izteka valobran malega turističnega pristanišča marine Koper.
KOPRSKO PRISTANIŠČE SO ZAČELI GRADITI LETA 1957 (Dolenjski list, 05.12.1974)
Za obalno področje je značilna izredno hitra rast gospodarstva, saj je bil narodni dohodek leta 1954 za petino pod slovenskim, leta 1973 pa že za petino nad njim! Nekdaj najbolj zaostali svet danes (1074) sodi med najbolj razvite. Na obali so se odločili za razvoj pomorskega gospodarstva z odgovarjajočo industrijo in za turizem. Nosilci prvega so koprska Luka, piranska Splošna plovba in Sermin kot industrijski del pomorskega gospodarstva, medtem ko ima v turizmu najpomembnejše mesto Portorož. Tako so se odločili na obali sami.
LUKA KOPER: Po priključitvi nekdanje cone B Svobodnega tržaškega ozemlja je Koper postal naravno središče slovenskega obmorskega zaledja. Koprsko pristanišče so začeli graditi leta 1957, ko je Vodna skupnost Primorske začela pregrajevati Škocjanski zaliv in ko je bager Peter Klepec začel poglabljati morsko dno. V podjetju Luka Koper do leta 1974 ločijo tri razvojna obdobja. V prvem, ki se je končalo leta 1962, je kopni prevoz blaga šel predvsem po cesti. V drugem obdobju, ki je trajalo do leta 1967, je nadaljnji razvoj podjetja zahteval kombiniran cestno-železniški prevoz s pretovorom v Kozini. Po letu 1967 pa je hiter razvoj prometa omogočila povezava Luke z železnico. Tako se je Luka Koper že v letu 1969 uvrstila na drugo mesto med jugoslovanskimi pristanišči tako po prometu kot tudi po ustvarjenem dohodku. Dosežen promet v letu 1974 že narekuje nadaljnjo izgradnjo in modernizacijo železniške proge. Razvoj Luke Koper ima tudi neposreden vpliv na celotno slovensko gospodarstvo.
LUKA KOPER v letu 1974: Luški teritorij obsega 1,2 milijona m2. V Luki je 10 privezov za prekooceanske ladje, na razpolago je 160.000 m2 pokritih skladišč in približno toliko odprtih skladišč. Podjetje ima 3 obalne žerjave s skupno nosilnostjo 65 ton, dva 8-tonska mostna žerjava v lesnem skladišču, 80 viličarjev različne nosilnosti (od 1 tone do 7 ton in pol), 20 traktorjev, 60 prikolic, 5 cestnih vlačilcev in 1 nakladalnik, 6 avtodvigal različne nosilnosti (od 8 do 20 ton), 50 transportnih trakov, 3 pnevmatične razkladalnike, 1 premi-kalno lokomotivo, dva „Uniloka“, dva vlačilca za luško remorkažo, dve motorni ladji, pilotski čoln ter sesalna bagra Peter Klepec in Martin Krpan. V prvih devetih mesecih leta 1974 je podjetje ustvarilo 2,21 milijona dinarjev dohodka in računa, da bodo imeli uspešno poslovno leto. Ostanek dohodka bodo namenili osebnemu in družbenemu standardu luških delavcev: za stanovanja, ureditev delovnih razmer, prehrano med delom. Osebni dohodki zaposlenih so zaradi obilice dela nad povprečjem in znašajo 3.218 dinarjev, vendar je treba poudariti, da podjetje le tri dni v letu stoji: za dan republike, za novo leto in za praznik dela vsakič po en dan.
V Luki načrtujejo gradnjo nove obale, ki bo pripravljena za kontejnerski promet. Luka načrtuje svojo dejavnost v skladu z razvojnimi načrti, ki upoštevajo zlasti prednosti geografske lege, predvidene izboljšave prometnih zvez pristanišča z zaledjem in ugodne topografske pogoje. Koper leži namreč na območju, kjer sega Jadran najgloblje v srednjo Evropo in kjer so najlažji prehodi iz srednje Evrope v Mediteran in iz Panonske nižine v Padsko. Prav tako so ugodne topografske razmere, saj je Koprski zaliv obsežen nanos z morskim dnom, ki je primerno sidrišče, globoko do 22 metrov, in ima obsežno nezazidano ravnino, ki nudi možnost postopne širitve. Luka Koper je z nasipavanjem do leta 1974 povečala ozemlje naše republike za 102 ha!
– – – + + + – – –
DRUGI TIR
V skladu z Uredbo EU 1315/2013 je proga Koper-Divača sestavni del Mediteranskega in Baltsko – Jadranskega koridorja – Drugi tir železniške proge Divača-Koper
Umeščanje trase v prostor, proučitev, vrednotenje in izbor najugodnejše variante – Ministrstvo za infrastrukturo; Kronologija drugega tira